dr. Ivan Šprajc: KOLEDAR MAJEV IN LETO 2012

04. oktober 2009 ob 17:00

Pedrovo nad Branikom - dvorana



Med ljudstvi, ki so pred Kolumbovim prihodom poseljevala ameriško celino, v marsičem izstopajo prav Maji: bili so edini, ki so ustvarili pravo pisavo, imeli so izredno razvit in praktičen številski sistem, obenem pa so bili tudi najboljši astronomi stare Amerike. Zato ni presenetljivo, da je njihov koledar eden najzanimivejših, kar jih je nastalo v zgodovini človeštva. Temeljil je na astronomskih opazovanjih in imel pomembno vlogo v gospodarstvu, politiki in verskem življenju. Mnoga hieroglifska besedila v predšpanskih kodeksih in monumentalnih napisih na kamnitih spomenikih so opremljena z natančnimi datumi, na koledar pa so bile vezane tudi mnoge prerokbe. Te so najbolj izčrpno zapisane v svetih knjigah Chilam Balam, ki so nastale šele po španski osvojitvi, a v marsičem temeljijo na prejšnjem izročilu.

Danes lahko marsikje preberemo, da so Maji za leto 2012 napovedali velike globalne spremembe ali pa kar konec sveta. Na čem temeljijo ta mnenja? Kakšne so v resnici prerokbe, ki so jih zapisali Maji?

dr. Ivan Šprajc

Dr. Ivan Šprajc je diplomiral iz arheologije in etnologije na Univerzi v Ljubljani (1982), magistriral iz zgodovine in etnozgodovine na Escuela Nacional de Antropología e Historia v Mehiki (1989) in doktoriral iz antropologije na Universidad Nacional Autónoma de México (1997). Od 1992. do 2000. leta je bil zaposlen kot raziskovalec na mehiškem Instituto Nacional de Antropología e Historia. Odtlej dela na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, kjer je trenutno predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije, in predava na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.


dr. Ivan Šrajc 2 Njegovo znanstveno delo je že vrsto let osredotočeno na arheologijo in arheoastronomijo Mezoamerike. Med drugim je opravil obsežne raziskave o pomenu astronomskih orientacij v predšpanski arhitekturi in o pojmovanjih, povezanih s planetom Venero v mezoameriškem pogledu na svet, v več sezonah arheološkega rekognosciranja, ki jih je vodil v osrednjem delu polotoka Jukatana, pa je njegova ekipa odkrila vrsto prej neznanih arheoloških najdišč, med njimi tudi pomembne centre nekdanje politične organizacije Majev. Njegov znanstveni opus obsega več monografskih publikacij in vrsto člankov, objavljenih v mednarodnih revijah in zbornikih, obsežnejši deli v slovenščini pa sta knjigi Quetzalcóatlova zvezda: Planet Venera v Mezoameriki (Ljubljana: Založba ZRC, 2006) in Izgubljena mesta: Arheološka iskanja v deželi Majev (Ljubljana: Založba Modrijan, 2009).


Vstopnina: 8 evrov