dr. Matevž Košir - ČAROVNICE: predstave, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih deželah

25. oktober 2009 ob 16:00

Pedrovo nad Branikom - dvorana


Predavanje ob diapozitivih bo poskušalo najti odgovore na vprašanja, ki jih danes pred nas postavljajo uspešnice kot so Harry Potter, brezštevilni filmi in tv serije, v katerih nastopajo, čarovnice, vampirji in podobna bitja. V poplavi predstav, informacij in dezinformacij bo predavatelj poskušal pokazati zgodovinsko resnico in omogočiti boljše razumevanje preteklosti in poti, skozi katere sta magija in čarovništvo tako globoko zaznamovala kulturno sled današnjega zahodnega sveta.

Čarovnica iz bakrorezne delavnice J.V. Valvasorja To sta pojava, ki ju lahko zasledimo na vsakem kontinentu v vseh obdobjih. Toda predvsem t.i. zahodni svet so med letoma 1420 in 1750 zajeli procesi, legalni po takratnem pravu, ki so ga vodile posvetne oblasti, sprejele pa uveljavljene cerkve. Tradicionalni odnos do čarovništva se je pričel spreminjati konec 14. stoletja, ko se je srednji vek končeval in ko je srednjo Evropo zajelo več »panik«, posebno po hudih posledicah, ki jih je za seboj pustila kuga v letih 1347-1349.

Čarovniški pregoni, ki so se razširili v Evropi v 16. in 17. stoletju, so zapleten pojav in stalno opozorilo tistim, ki bi želeli poenostaviti predstave o človeškem razvoju in ki bi želeli videti zgodovino človeštva od renesanse naprej le kot zgodovino konstantnega razvoja. Renesansa, reformacija in znanstvena revolucija naj bi bi bile predvsem osvoboditev od srednjeveških omejitev, vendar če pogledamo točneje, ima vsaka od teh dva obraza, ne le sončnega, ampak tudi senčnega. In ena od teh senčnih strani so čarovniški procesi. Norost čarovniških pregonov se je stopnjevala po renesansi. Podpirali so jo veliki renesančni papeži, pa tudi veliki reformatorji, znanstveniki in pravniki … Renesansa in reformacija sta se tu izkazali celo manj razumni od t.i. temnega srednjega veka.

Procesi: preizkus časrovnice z vodo, nemški lesorez, 16. stoletje Vzorec čarovniških pregonov pa ni ostal tuj niti 20. stoletju. Preteklost ni mrtva, subtilno je prisotna v kulturnih matricah, ki se s svojim simboličnim tovorom prenašajo iz stoletja v stoletje. Lov na čarovnice so bili tako grozni, da se pripoved o njihovi zgodovini globoko dotika človeške mentalitete in zgodovine te civilizacije.

Dr. Matevž Košir, je diplomiral iz zgodovine in sociologije kulture na Univerzi v Ljubljani. Za diplomsko nalogo o čarovniskih procesih na Slovenskem (1990) je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Dodatno se je izobraževal na Inštitutu za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje na Univerzi na Dunaju, na Arhivski šoli v Marburgu v Nemčiji, ter na Srednjeevropski Univerzi v Budimpešti. Magistriral (1996) in doktoriral (2000) je iz zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Od leta 1990 je zaposlen v Arhivu Republike Slovenije (od leta 2005 do 2009 kot direktor). Leta 2002 mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv docenta za področje arhivistike. Arhivistiko predava na Filozofski fakulteti Univerzie v Mariboru. V zvezi s čarovniškimi procesi je avtor napisal več monografij in razprav, najbolj izčrpna je knjiga Čarovnice: predstave, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih deželah, Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče 1995, soavtorica Marjeta Tratnik-Volasko.

Vstopnina: 8 evrov