NEANDERTALSKA PIŠČAL IZ ARHEOLOŠKEGA NAJDIŠČA DIVJE BABE predavanje z glasbenim koncertom (v naših krajih ni snega, cesta na Pedrovo je normalno prevozna)

05. december 2010 ob 15:00

Pedrovo nad Branikom - dvorana


Za zaključno srečanje letošnjega leta se bomo preselili več deset tisoč let v preteklost, tja namreč sežejo sledovi bivanja človeka na naših tleh. Gostje bodo: Matija Turk, sin dr.Ivana Turka, glavnega arheologa na najdišču Divje babe, poklicni glasbenik Ljuben Dimkaroski, ki bo zaigral na repliko piščali, ter ansambel Pella, ki je pravkar izdal ploščo slovenski ljudskih pesmi ob zvokih tega prastarega glasbila.

Original in replika znamenitega glasbila iz jame Divje babe

Jama Divje babe I v dolini Idrijce sodi med najpomembnejša paleolitska (starokamenodobna) arheološka najdišča v Sloveniji. Zaradi sodelovanja različnih strokovnjakov in inovativnih terenskih metod raziskovanja, se uvršča med najbolje raziskana paleolitska najdišča v Evropi. Odkopane plasti so se odložile v času med 116.000 in 40.000 leti pred sedanjostjo. Poleg bogatih fosilnih ostankov ledenodobnih živali, predvsem jamskega medveda, so arheologi odkrili sledove bivanja neandertalcev (kamnita in koščena orodja, ostanki kurišč in lovskega plena) in v najvišje ležeči plasti sledove prvih anatomsko modernih ljudi v Evropi.

Najdišče je danes v javnosti poznano predvsem po najstarejši piščali na svetu, ki je bila odkrita leta 1995. Neobičajno preluknjana kost mladega jamskega medveda je ob odkritju sprožila veliko zanimanje strokovne in laične javnosti. Del stroke, zlasti nekatere “avtoritete,” je kategorično zavračal možnost umetnega porekla lukenj in s tem interpretacijo predmeta kot piščali. Piščal je vsaj 15.000 let starejša od preostalih znanih paleolitskih koščenih piščali, ki jih pripisujejo anatomsko modernemu človeku. Po zadnjih radiometričnih datacijah, opravljenih v ZDA, je piščal stara med 50.000 in 60.000 let. V tem času je na evropskih tleh živel neandertalec (anatomsko moderni človek se je v Evropi pojavil šele pred 40.000 leti). Odkritje tako starega glasbenega instrumenta meče povsem novo luč na neandertalca in radikalno spreminja ustaljeno mnenje, da so umetnost, glasba in duhovno življenje lastni le modernemu človeku.

Naslovnica nove plošče ansambla Pella Ob predavanju in demonstraciji igranja na neandertalsko piščal bomo prisluhnili pesmim iz nove plošče skupine Pella. Kvartet je bil ustanovljen leta 2004 na pobudo akdemskega glasbenika prof. Ljubena Dimkaroskega. Njihove pesmi so arhaične, prevladujejo nepravilni, kombinirani in svobodni ritmi, ki skupini dajejo izviren pečat. Z načinom petja in celostno podobo povezuje Pella star in nov čas. prof. Ljuben Dimkaroski - foto Jernej Valenčič Opozarja na slovensko in makedonsko kulturno glasbeno bogastvo. S trubadurstvom povezujejo dve deželi v sobivanje in bogatijo polje umetnosti z raznolikostjo. S številnimi nastopi se razširjajo v evropski prostor, kjer so zelo odmevni. Ploščo boste na prireditvi lahko tudi kupili. Oglejte si njihovo spletno stran www.cpa.si/pella.

Muzejska vitrina iz podjetja AlukomenSREČANJE JE PODPRLO PODJETJE ALUKOMEN, ki izdeluje različne muzejske vitrine. Eno izmed tehnično bolj zahtevnih in dragocenih, ki je narejena prav za originalno piščalko iz Divjih bab, si bomo na prireditvi lahko tudi ogledali, v njej pa nekaj eksponatov iz najdišča.

Oglejte si njihovo vrhunsko ponudbo na spletni strani www.alukomenmuseum.com.

Vstopnina: 10 evrov (družine imajo 20% popust)



ZA PODPORO NAŠIM PROGRAMOM SE OB KONCU LETA ZAHVALJUJEMO TUDI MESTNI OBČINI NOVA GORICA!